V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) 16. septembra na Brdu pri Kranju že triindvajsetič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Gre za najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Podeljenih je bilo 10 zlatih, 27 srebrnih, 15 bronastih priznanj ter 1 posebno priznanje za inovacijski izziv.
Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 53 najboljših zlatih regionalnih inovacij, med njimi kar 6 najbolje ocenjenih inovacij Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.
Na sedeže regijskih gospodarskih zbornic smo prejeli 245 inovacijskih predlogov, plod odličnega dela razvojnih ekip, posameznikov, raziskovalnih inštitucij in inovatorjev. Pri inovacijah je sodelovalo več kot 1300 inovatorjev. Prijavljene inovacije so bile zelo raznolike, sicer v večji meri produktne, a vendar tudi odlične procesne, trženjske in družbene. V maju, juniju ter septembru se je odvilo trinajst regijskih podelitev najboljšim inovatorjem v regijah.
»Prejetih rekordnih 245 inovacijskih predlogov na razpis GZS za inovacije je dokaz, da inovativnost postaja temeljna vrednota slovenskega gospodarstva in družbe kot celote. Je najpomembnejši dejavnik uspeha in konkurenčnosti,« je na slovesni podelitvi dejal Tibor Šimonka, predsednik GZS. Ob tem je poudaril, da se želi jasno »pozicionirati kot del globalnega inovacijskega prostora, kjer se znanje, tehnologija in podjetnost združujejo v rešitve za prihodnost. Toda hkrati se moramo zavedati izzivov: Na mednarodnih lestvicah inovativnosti Slovenija izgublja tekmo s konkurenčnimi državami. To je opozorilo, da moramo preseči razdrobljenost raziskovalno-razvojnega okolja, krepiti sodelovanje, povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije in podjetjem zagotoviti stabilno ter predvidljivo podporo.«
Na Dnevu inovativnosti je bilo poleg 10 zlatih, 27 srebrnih, 15 bronastih priznanj ter 1 posebnega priznanja za inovacijski izziv podeljeno tudi priznanje za prebojno invencijo, ki podpira inovacije, ki še nimajo komercializacije, ampak imajo velik potencial in jih želimo še posebej podpreti.
PREJEMNIKI ZLATIH NACIONALNIH PRIZNANJ GZS ZA INOVACIJE:
Roto, d. o. o.: Motorni čoln Hydra 530
SIJ Acroni, d. o. o.: Razvoj nerjavnega jekla XM-19 za fuzijski reaktor – tehnologijo prihodnosti
Tab systems, d. d.: SMARTI iCon
Iskra Pio, d. o. o.: JetLoad steri Isolator
Krka, d. d., tovarna zdravil, Novo mesto: Z napredno tehnologijo do dvojnega učinka zdravljenja
Steklarna Hrastnik, d. o. o. in Kemijski inštitut: Hibridna regenerativna steklarska peč
Impol 2000, d. d.: Trajnostno in ekonomsko učinkovita Al-Mg zlitina
Microbium, napredne tehnologije, d. o. o.: Microbium® MPN Analyser PRO
Novartis farmacevtska proizvodnja, d. o. o.: Stabilnostni časovni stroj za biološka zdravila
KEKO – OPREMA, d. o. o.: Avtomatska proizvodna linija za proizvodnjo gorivnih celic in elektrolizatorjev
PREJEMNIK POSEBNEGA NACIONALNEGA PRIZNANJA ZA INOVACIJSKI IZZIV 2025:
Stroka produkt, d. o. o.: WeFeelFootball
Ostale inovacije GZDBK so prejemniki srebrnih priznanj:
ADRIA MOBIL, d. o. o., Novo mesto: Lahko pohištvo iz EPP (ekspandiran PP)
KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto: Inovativno zdravilo s pomalidomidom za imunoterapijo onkoloških bolnikov
TPV AUTOMOTIVE, d. o. o., Novo mesto: Inovativne tehnološke rešitve in pristopi pri projektu novega nosilca baterije
Katalog prejemnikov nacionalnih priznanj GZS za inovacije 2025 je objavljen na INOVATIVNA SLOVENIJA | GZS. Posamezne inovacije, ki kandidirajo za najvišja nacionalna priznanja GZS, so z opisi in video predstavitvami že objavljena na povezavi.
Dan inovativnosti v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) kot nacionalna partnerja podpirata Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije z njunima izvajalskima agencijama - Javno agencijo SPIRIT Slovenija in Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.
***
Inovacijska konferenca
Na strokovni konferenci je prek 200 udeležencev prisluhnilo govoroma Igorja Akrapoviča (Akrapovič d. d., prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo 2024) in Claudie Prüggler (Lakeside Labs GmbH), ki sta poudarila moč vizije, inovacij ter pomen ustvarjalnega in regionalnega sodelovanja. Predstavljene so bile konkretne zgodbe uspešnega povezovanja kreativnega sektorja z industrijo, ki dokazujejo, kako oblikovanje prispeva k večji dodani vrednosti in trajnostnim rešitvam.
V dveh pogovorih so strokovnjaki osvetlili fiziološke izzive življenja v vesolju ter vlogo multinacionalk pri podpori startupom in inovacijam. Na okrogli mizi so Jernej Salecl (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport), Jure Gašparič (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije), Tomaž Rotovnik (SkyLabs) in Tara Brus (Žust-Al) razpravljali o vplivu novih tehnologij na konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter nujnosti tesnejšega povezovanja znanosti, podjetij in države. Dogodek se je zaključil z motivacijskim predavanjem dr. Željka Ćurića, ki je udeležence spodbudil k razmisleku o presečišču tehnologije, osebne ustvarjalnosti in notranje stabilnosti kot ključu za razvoj inovativnega potenciala.
